Izobraževanje in kultura

Osnovna šola

Osnovna šola Šenčur

Podružnična šola Trboje

Trboje 116,

4000 Kranj

Šola v Trbojah je podružnična šola in obsega 4. in 5. razred. Centralna šola je Osnovna šola Šenčur, kjer je sedež zavoda. V centralni šoli se vpisuje otroke v osnovno šolo ter v dnevno varstvo in druge oblike oskrbe otrok za celoten zavod.  Spletna stran šole.

Šolski okoliš podružnične šole Trboje zajema naselja Trboje, Žerjavko in Prebačevo.

Zgodovina

Nekdaj je šola stala na drugem kraju kot stoji zdajšnja. Imenuje se kar »stara šola«, ki je od leta 1973 kot šola opuščena, leta 2015 pa porušena. Ministrstvo za kulturo staro šolo vodi v registru nepremične kulturne dediščine pod evidenčno številko 21339 s pripadajočim opisom: »Pritlična delno podkletena stavba s petosno vzdolžno fasado s kamnitim portalom. V pritličju so široka veža in učilnice, v podstrešju soba. Streha je dvokapna, v zatrepih okni in opečne rozete. Ob stavbi vrt. Kot šola opuščena 1973, 2015 porušena.« Lokacijo opiše kot »Trboje 56. Hiša, nekdanja šola, je stala v jugozahodnem delu Trboj, zahodno od cerkve, na konglomeratnem robu soteske Zarice, vzhodno nad akumulacijskim jezom HE Mavčiče.«

1888 Trboje zgradijo prvo šolo

1889 poteka vpisovanje v Državno osnovno šolo Trboje

1890 dokupi se zemljišče za šolski vrt

1895 potres poškoduje šolo

1925 šola dobi električno napeljavo

1934 šola se razširi v II. razrednico

Stara šola v Trbojah
Hiša Trboje 56 Vir:Fototeka OE Kranj, 2013, Bernarda Jesenko, Filipič
Tloris stare šole
Tloris stare šole (vir: Šolski list (1929), Slovenski šolski muzej)
Šolski okoliš
Šolski okoliš
Porocilo o odprtju šole
Poročilo o odprtju nove šole: Učiteljski tovariš, 1.1.1889, str. 15

Vinko Krek

Prvi učitelj je bil Ivan Kuhar, ki je v Trboje prišel iz Škofje Loke. V Trbojah je ostal do 28. novembra 1901, ko je službo nastopil Vinko Krek.  Foto: Portret Saša Šantel

Rodil se je kot tretji od sedmero otrok. Osnovno izobrazbo je dobil v Smledniku, na učiteljišču v Ljubljani pa je pridobil učiteljsko izobrazbo. V krajših časovnih obdobjih je služboval v Vačah, Pečah, Poddragi pri Vipavi in v Trstu, svojo učiteljsko pot pa je nadaljeval in zaključil kot nadučitelj v Trbojah, in sicer od l. 1901 do odhoda na rusko fronto l. 1914. Tam je bil 26. avgusta istega leta hudo ranjen, umrl pa naj bi pri Grodeku na Poljskem, v leseni baraki, ki so jo zažgali Rusi.

Napisal je več kot 80 glasbenih del, posvetnih in cerkvenih. Pri skladanju je pogosto uporabil besedila znanih slovenskih pesnikov tistega časa (Simon Jenko, Fran Levstik, Simon Gregorčič, …)

Kot učitelj je napisal navodila za učitelje, ki so v marsičem aktualna še danes ter bralno in pisno vajo iz slovnice – konferenčna razprava – Pes.

Ohranjen je rokopis kot dodatek k zgodovini slovenskega pesništva, kjer v literarnih črticah povzema dela večine naših največjih pesnikov do tedanjega časa. Bil je tudi zbiratelj panjskih končnic, ki jih je l. 1911 podaril in jih hrani Etnografski muzej.

Natisnjene so skladbe:

  • Pogodba (Novi akordi, 1900, besedilo Rudolf Maister)
  • Slovan na dan (Novi akordi, 1900)
  • Ljubezen in pomlad (Glasbena matica, zv. 32, 1903, besedilo Anton Funtek)
  • Pogovor z domom (Glasbena matica, zv. 33, 1906)
  • Angel varuh (Zvonček, 1906)
  • Jutranja pesem (Zvonček, 1906)  

Literatura: Slovenski biografski leksikon, zv. 4, Ljubljana, 1932

Veliki Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 2008

11.393 kron in 93 krajcarjev, Zbornik ob 100-letnici Kulturnega doma Smlednik, Smlednik, 2011

Med obema vojnama, v času banovin, je bila šola podružnica Smledniške osnovne šole, po drugi svetovni vojni pa je bila več let popolnoma samostojna osemletka z dvema kombiniranima oddelkoma, kot piše učiteljica Jolanda Regouc (Rada hodim v šolo) in nadaljuje, da je z novo šolsko stavbo leta 1974, s hišno številko 116, postala samostojna osemletka podružnica Osnovne šole Staneta Žagarja

Osnovna šola danes
Vir: Osnovna šola Šenčur

Šolsko zgradbo so gradili tri leta z vmesno enoletno pavzo, ker je zmanjkalo denarja. Šola je vsa leta delovala sorazmerno samostojno; kolektiva je bil majhen: vodja šole, ki je bil hkrati tudi učitelj v kombiniranem oddelku 3. in 4, razreda, učiteljica, ki je poučevala kombinirani oddelek 1. in 2. razreda, vzgojiteljica in varuhinja, čistilka, ki je bila hkrati tudi kuharica. Hišnik iz centralne šole je podružnico le redko obiskal. Po ustanovitvi novih občin v samostojni Sloveniji je šola avtomatično postala podružnica osnovne šole v Šenčurju, kar je privedlo do potrebnih obnovitvenih del.

Velika obnovitev šole je potekala v času od junija 2004  do septembra 2005, ko je šola praznovala svojih 30 let.

Trbojske ljudske pevke

Kulturno prosvetno društvo Simon Jenko