Dejavnosti

Trboje ležijo na južnem robu rodovitnega Kranjskega polja, na levem bregu reke Save (Trbojskega jezera), na nadmorski višini 361 m.

Vas je strnjena na območju cerkve Marije Vnebovzete in ob poteh, ki iz Trboj vodijo na sever proti Kranju (7 km), severovzhodu proti Voklemu, Šenčurju in ljubljanskemu letališču (Brnik, 7 km) ter proti Smledniku na jugu (4 km).

Trboje
Trboje s Trbojskim jezerom,v ozadju Škofja Loka (foto: Aleš Štular)

Trboje ležijo na južnem robu rodovitnega Kranjskega polja, na levem bregu reke Save. Mimi Urbanc (v: Kulturne pokrajine v Sloveniji, 2002) opisuje Savsko ravan kot tisto pokrajino, ki zavzema del tektonske udorine, večinoma zapolnjene s karbonatnimi pleistocenskimi nanosi, v manjši meri pa tudi s sipkim glinastim gradivom. Enotno ravnino členijo pasovi terciarnega gričevja. Na prepustnih tleh površinske vode hitro poniknejo v tla. Na produ prevladujejo rjave karbonatne prsti in rendzine, ki so izkrčene za njivske površine, na najstarejših konglomeratnih terasah in v gričevju kisle sprane prsti, ki jih večinoma pokrivajo travniki, in ob rekah obrečne nerazvite prsti ter gleji s travnim rastjem in logi. Podnebje je zmerno celinsko, kar pomeni, da so zime hladne in poletja precej vroča. Pomembna podnebna značilnost je temperaturni obrat v zimskem času kot posledica slabše prevetrenosti zaradi okoliškega gorovja in hribovja. V poletnem času se področje dobro segreje. Padavin je dovolj preko celega leta, skupna količina je med 1400 in 160 mm. Za vodno oskrbo je pomemben sneg, ki v okoliškem visokogorju obleži vse do poletja.    

Zaradi ugodnih naravnih danosti in lege spada med gospodarsko najbolj razvite in najgosteje naseljene pokrajine. Že v preteklosti so tod vodile pomembne prometne poti, ki so slovenske dežele povezovale s sosednjimi. Zaradi gospodarskih možnosti in osrednje lege se je število prebivalcev v letih po drugi svetovni vojni hitro večalo, po letu 1991 pa se je rast upočasnila. Ima ugodno starostno, zaposlitveno in izobrazbeno sestavo. Število kmečkega prebivalstva se zmanjšuje. Njivske površine obsegajo približno tretjino pokrajine.