Dejavnosti

Dejavnosti župnije

Informacije: zupnija@trboje.si

Bogoslužje

Verouk

Običajno so svete maše:

Nedelja ob 8.00

Sreda ob 18.00

Petek ob 17.00

Verouk poteka v prostorih župnišča za vse razrede osnovne šole.

Urnik za veroučno leto 2018/19:

1. razred

ponedeljek

16.50 – 17.35

2. razred

torek

16.45 – 17.30

3. razred

ponedeljek

16.00 – 16.45

4. in 5. razred

ponedeljek

17.40 – 18.25

6. razred

7. razred

torek

torek

17.35 – 18.20

18.20 – 19.00

8. in 9. razred (birmanci)

petek

16.00 – 16.45

Informacije: verouk@trboje.si

Zakramenti

Zakramenti so učinkovita znamenja milosti, ki jih je postavil Kristus ter jih izročil Cerkvi. Po njih se nam podeljuje Božje življenje. Zakramentov je sedem: sveti krst, sveta birma, sveta evharistija, sveta pokora, sveto bolniško maziljenje, sveto mašniško posvečenje in sveti zakon.

SVETI KRST

SVETA BIRMA

Molitev k Svetemu Duhu:

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih

 in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.

 Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo

 in prenovil boš obličje zemlje.

Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Priprava na prejem zakramenta svete birme poteka 2 leti. Prejem zakramenta svete birma bo v veroučnem letu 2018/19.

SVETA EVHARISTIJA

SVETA POKORA

SVETO BOLNIŠKO MAZILJENJE

Priprava na prejem 1. obhajila poteka v 2. razredu osnovne šole.

Velikokrat ljudje mislijo, da je bolniško  maziljenje popotnica umirajočim v večnost. Je več kakor to. Bolniško maziljenje lahko prejmemo od duhovnika pred vsakim zdravljenjem / operacijo. Vsak bolnik lahko prejme bolniško maziljenje. Pri vsakem poslabšanju, se lahko prosi duhovnika za ponovno bolniško maziljenje. Pravilo je da se lahko prejme bolniško maziljenje enkrat letno. Ob poslabšanju pa tudi večkrat. Bolniško maziljenje lahko prejmejo tudi zdravi ljudje. Bolniško maziljenje zdravi dušo in telo.

SVETO MAŠNIŠKO POSVEČENJE

Papež Benedikt XVI. o svojem srečanju z Bogom ob odločitvi za duhovniški poklic: “Morda srečanje z Bogom lahko opišem kot nekaj, kar človeku zleze pod kožo in se potem vtisne v njegovo dušo. Čutiš, da pač tako preprosto mora biti, da je ravno ta pot prava. To ni bilo nekakšno srečanje v smislu mističnega razsvetljenja. To področje izkušenj ni tisto, s katerim bi se smel hvaliti. Lahko pa rečem, da je vse to iskanje vodilo k jasnemu, pozivajočemu spoznanju, tako da sem Božjo voljo doživel tudi v svoji notranjosti.”

SVETI ZAKON

Občestvo

Župnijski pastoralni svet

Župnijski pastoralni svet (ŽPS) vključuje ožje župnikove pastoralne sodelavce. ŽPS je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji. ŽPS predstavlja in izraža edinost v različnosti karizem, služb in stanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti ter pri tem povezuje delo duhovnika in laikov.

ŽPS obravnava vprašanja, ki so povezana z verskim življenjem in s pastoralnim delovanjem župnije, pripravlja predloge in sklepe ter skrbi za njihovo uresničevanje. Naloge ŽPS se nanašajo na skupno življenje župnijskega občestva, oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost v župniji.

Statut Župnijskega pastoralnega sveta.

Ključar

Je tisti, kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev.  Skupaj z župnikom skrbi za cerkveno premoženje, zlasti za vzdrževanje stavb. Njihova skrb je tudi urejenost in funkcionalnost cerkvenih, župnijskih in drugih prostorov, ki so namenjeni pastorali. Skupaj z župnikom ureja gmotne in finančne zadeve v župniji. Za petletno služenje ga imenuje krajevni škof. Službo ključarja lahko prevzame človek, ki zna umno gospodariti in se je pri oskrbovanju cerkvenega imetja izkazal za zaupanja vredno osebo. Naravo službe, pravice in dolžnosti določajo pravilniki (Cerkveni poklici in službe (2007), dr. Andrej Saje, Barbara Baloh in Urška Baloh,  Slovenska škofovska konferenca).

Mežnar

Po stari tradiciji je imela vsaka cerkev mežnarja ali cerkovnika. Mežnar je skrbel za red in čistočo v cerkvi, zvonjenje, skrbel za stolpno uro, pokopališki red, cerkveno perilo, odklepal in zaklepal je cerkev, jo krasil in bil desna roka župniku pri vseh bogoslužnih opravilih. V preteklosti je bil tudi mrliški oglednik, organist in učitelj. Za nagrado je imel stanovanje v cerkveni hiši (gospodarsko poslopje z zemljiščem), ki se je imenovala mežnarija. Mežnar je imel v obdelavi mežnarijsko zemljo in dobil tudi tako imenovano biro, ki so jo dali farani za njegovo delo in je predstavljala njegov redni dohodek. To je bila točno določena obveznost vsake hiše, običajno v  naturalijah (žito, drva, ali kaka druga dobrina), v novejšem času jo je zamenjal denar. Služba mežnarja je bila v preteklosti zelo spoštovana. Razvrednotile so jo razmere po zadnji svetovni vojni. Pravo vrednost te službe marsikje odkrijejo šele takrat, ko ta služba nima več naslednika.

Organist in zborovodja

Bogoslužja si brez glasbe in petja ne moremo predstavljati.  Organist oziroma zborovodja vodi lahko cerkvene mešane, mladinske ali otroške pevske zbore, koralno petje ter uvaja nove oblike cerkvene glasbe.

Pevci

V slavo Bogu in v veselje vernikov, zbranih pri bogoslužju, zlasti ob nedeljah in praznikih v cerkvah odmeva žlahtna pesem. Posluh, veselje do petja in močan glas so potrebni za priključitev k cerkvenemu pevskemu zboru. Cerkveni pevci s petjem pri bogoslužju animirajo Božje ljudstvo. Kdor se jim želi priključiti, mora biti prilagodljiv, čutiti mora skupinsko pripadnost, znati mora sodelovati z duhovnikom, z zborom ter z verniki. Cerkvene pevce in druge na pevskem področju povezuje tudi revija Cerkveni glasbenik

Pritrkovalci

Vsi, ki imajo radi petje zvonov in želijo sodelovati pri pritrkavanju, se združujejo v župnijskih skupinah pritrkovalcev, ki so včasih organizirani tudi v društvo. Pritrkovalci se občasno srečujejo na dekanijskih ali škofijskih srečanjih.

Bralci beril

Bralec pri bogoslužju bere berilo in prošnje, priložnostno pa tudi župnijska sporočila in vabila. Ljubezen do slovenskega jezika in pripravljenost posredovati Božjo besedo drugim sta osnovna pogoja za tovrstno služenje. Bralci se na ravni škofij srečujejo na strokovnih srečanjih, ki jih organizirajo škofijske liturgične komisije.

Ministranti

Ministranti pri bogoslužju opravljajo pomembni nalogi – služijo pri oltarju ter molijo z duhovnikom ali z drugim voditeljem bogoslužja in s celotno skupnostjo verujočih. Ponavadi gre za aktivno skupino, ki se srečuje na rednih ministrantskih srečanjih in tudi v prostem času.

Čistilci in krasilci cerkve

Župnijsko življenje sooblikujejo tudi krasilci in čistilci. K notranji ubranosti in h globljemu doživljanju bogoslužja, skrivnosti naše vere, pomagata okrasitev bogoslužnega prostora in urejenost širše okolice. Čist notranji in zunanji prostor že sam po sebi povzdigne človekovega duha, zato je delež krasilcev in čistilcev v župniji nenadomestljiv. Čut za lepo, še bolj pa poznavanje liturgičnega leta in njegovih vsebin, vse, ki se prepoznajo v tej obliki služenja Cerkvi, spodbuja k nenehni ustvarjalnosti.  So nepogrešljivi, saj poskrbijo, da je cerkev lepo in času ali slovesnosti primerno okrašena ter očiščena, vključno z lepimi prti, ki krasijo marsikateri oltar. K vestnemu in pravilno opravljenemu delu pripomorejo tudi različna izobraževanja, na katerih dopolnjujejo svoje svoje znanje o krašenju in pravilni skrbi za cerkveno opremo. Hkrati pa na podobnih seminarjih razvijajo čut in ustvarjalnost za oblikovanje cvetličnih aranžmajev.

Gospodinja

Župnijska gospodinja skrbi za gospodinjstvo. Odgovorna je za gostoljubno, odprto in prijetno župnišče. Pogosto prva sprejema ljudi v najrazličnejših življenjskih položajih in spremlja vse, ki v župnišče prihajajo in iz njega odhajajo. Za župnijske gospodinje so vsako leto organizirane duhovne obnove ali duhovne vaje, poleg tega pa se srečujejo tudi na škofijskem nivoju.