Orgle
Orgle mojstra Jenka. Vir: Arhiv župnije Trboje

Ubrano petje spremlja najmogočnejši instrument: orgle. Prve orgle so bile po zapisih iz župnijskega vira kupljene leta 1907 v kapucinski cerkvi v Celju (popis cerkve in cerkvenih znamenitosti župnije Trboje navaja, da so bile kupljene leta 1908 v samostanu v Mekinjah), nekateri zapisi pa govorijo, da so v trbojski cerkvi orgle prvič pele za božične praznike leta 1908. Za takratni čas so bile »primerne tako glede na velikost cerkve kot zmožnosti domačinov«. Delovale so tako, da je nekdo »gonil meh«, kar je orglam dovajalo zrak za piščali. Leta 1965 so bile potrebne nujnega popravila, pa tudi sicer se je pogosto kaj pokvarilo. Utrinek delovanja orgel je ujet v filmu Jeprški učitelj (1969). Sprva so v Trboje hodili igrat na orgle od drugod, že pred prvo svetovno vojno pa je nanje začel igrati domačin Jožef Čebašek (Udometov oziroma (poročen) Matevžev).

Jože Čebašek
Prvi trbojski organist Jože Čebašek, za katerega se je zavzel tudi profesor Premrl. Vir: Arhiv župljanov

Ko je moral v vojsko, spet ni bilo rednega organista. Po prvi svetovni vojni je nadaljeval z igranjem. 8. 3. 1922 je podpisal svečano izjavo. V izjavi je »posebno resno obljubil in se zavezal z moško besedo, da bo ravnal po škofijskih predpisih. Še posebno je obljubil in se zavezal, da ne bo nikdar igral za ples, niti po zasebnih hišah, niti po gostilnah, niti kjerkoli drugod, kjer bi utegnilo biti ljudem v spotiko in pohujšanje. Izvzeto je igranje na poštenih svatovščinah«. Septembra 1925 je odšel za tri leta študirat v orglarsko šolo v Ljubljano. Nadomeščala ga je vaška učiteljica. Šolal se je pri profesorju Premrlu (duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog. 24. 9. 1905 je na besedilo Prešernove Zdravljice uglasbil zborovsko skladbo. Melodija navedene skladbe je od leta 1991 himna Republike Slovenije.) in ga včasih kot njegov najboljši učenec zamenjal v ljubljanski stolnici. Po končanem šolanju se je sicer vrnil v Trboje, vendar je zaradi večjih nesoglasij z in med nekaterimi vaškimi veljaki prekinil z igranjem v domači cerkvi; njegovo mesto je za nekaj časa prevzela Nežika Zmrzlekar, ki je redno prihajala z Brnika. Po letu 1931 je spet postal trbojski organist. Priporočilo zanj je napisal tudi prof. Premrl. Po njegovi smrti, leta 1952, ga je na koru nadomestil njegov sin Jože Čebašek, Matevžev, ki je leta 2012 obhajal 60-letnico orglanja.
Kljub temu da je vsa leta veljalo, da so orgle slabe in dotrajane – v kroniki celo piše, da »so bile orgle najslabši del pevskega izvajanja v cerkvi« – pa so bile ob nakupu novih orgel prodane za kapelo v bližini Polhovega Gradca. Leta 1978 so bile postavljene nove orgle z dvema manualoma, s pedali in 12 registri ter sedmimi vezavami; izdelal jih je mojster Jenko iz Šentvida. Slovesno so bile blagoslovljene in predane v uporabo 20. 8. 1978. Stroške nakupa so pokrili župljani, velik del je prispeval tedanji župnik Sladič. Čas novih orgel sovpada z začetkom orglanja Francija Sekneta, ki kot tretji rod Matevževih (Matevževa družina, ki je skoraj od nastanka župnije aktivna na praktično vseh področjih njenega delovanja, je za svoj doprinos kraju leta 2003 prejela Zlato plaketo Občine Šenčur) nadaljuje dedovo tradicijo igranja na orgle in vodenja pevskih zborov. Leta 1998 so bile orgle deležne rednega čiščenja, v vseh teh letih pa dobro rabijo svojemu namenu.

Izjava